V Zasebnem vrtcu Viljem Julijan dajemo velik poudarek medsebojnim odnosom, saj verjamemo v misel Izobraževalnega centra Eksena: »Verjamemo v znanje, toda znanje samo po sebi, brez ljubezni, nima prav nobene vrednosti!«
Vzgojiteljice Zasebnega vrtca Viljem Julijan se vsakodnevno poglabljamo v znanje s področja medsebojnih odnosov in svoj odnos do otrok mesečno evalviramo tudi na kolegijih vrtca z direktorico vrtca go. Ksenijo Pečnik. Želimo si biti avtoriteta z ljubeznijo, ki ji otroci zaupajo, se ob nas počutijo varne in od katere se z veseljem učijo.
V praksi to pomeni, da se vzgojiteljice kljub načrtovanim dejavnostim vsak dan znova naravnamo na odnose med otroki. Ko prepoznamo, da otroci s svojim vedenjem ali skozi pogovor izražajo stisko oziroma potrebo po obravnavi določene tematike, načrtovano vsebino postavimo na stran in se posvetimo področju, za katerega otroci v tistem trenutku kažejo, da potrebujejo našo pomoč in podporo.
V mesecu septembru, mesecu uvajanja v novo šolsko leto, smo vzgojiteljice tako prepoznale in izpeljale eno izmed takšnih situacij. Otroci so med igro vedno pogosteje izražali tekmovalen odnos, ki je večkrat prerasel v grobost. Situacij med seboj otroci niso znali reševati s pogovorom, temveč predvsem z jezo, nepotrpežljivostjo in grobimi načini vedenja, ki so sicer hitro prinesli rezultat, ki so ga otroci hoteli, vendar pa med otroki ni bilo povezanosti, radosti in pristnega otroškega veselja.
Vzgojiteljice smo se tisto jutro odločile, da prekinemo načrtovano vsebino in otroke zberemo skupaj. Pripravile smo igro vlog, v kateri sta dva medvedka prevzela vsak svojo vlogo, podobno tistim, ki jih otroci pogosto doživljajo v vrtcu.
Med medvedkoma je prišlo do spora zaradi igračke, zato je vmes posegla lutka, ki je predstavljala vzgojiteljico. Oba medvedka je ustavila in jima omogočila, da vsak zase pove in izrazi svoj problem. Lutka vzgojiteljica Lučka je medvedkoma povedala, da z jezo, ki jo občutita, ni nič narobe, pomembno pa je, da se naučita z njo pravilno ravnati. Pokazala jima je, kako lahko ravnata takrat, ko sta jezna, in kako lahko svoje občutke izrazita na način, ki ne prizadene drugega. Medvedka sta udarila v blazino, z nogico močno udarila ob tla, celo uščipnila in ugriznila sta v blazino. Medvedka sta nato otrokom prikazala, kako lahko vsak izmed njiju izrazi svoj pogled na situacijo in pove, kaj je povzročilo njegovo jezo. Otroci so tako spoznavali, da se za jezo pogosto skrivajo različna čustva, potrebe in doživljanja ter da je pomembno, da jih znamo izraziti. Ob koncu je med medvedkoma zmagala ljubezen.
Otroci so se preko lutk lažje poistovetili z izpostavljeno tematiko, nato pa so tudi sami preizkusili različne načine, kako lahko ravnajo v trenutku, ko občutijo jezo. Lutka je otroke naučila, da je grobost nesprejemljiva in lahko celo nevarna, saj se lahko pri takšnem vedenju otroci poškodujejo. Otroci so se v vzdušju radosti prijeli za roke in skupaj zapeli pesmico »Mi se imamo radi«.
Rezultat takšnega načina vodenja otrok je bil pomemben predvsem zato, ker je otrokom, ki so težko izražali nežnost in so se odzivali grobo, prinesel razumevanje, da niso slabi in da niso krivi. Začeli so prepoznavati svojo jezo ter se učiti, kako se ustaviti in jo izraziti na primeren način, hkrati pa so se otroci, ki so bili deležni grobega vedenja, s pomočjo vzgojiteljic poglobili v situacije, ko so sami kdaj grobi. Mnogi so iskreno povedali, da tudi sami včasih tako ravnajo doma – do bratcev, sestric ali celo do staršev, s tem so lahko oprostili svojim vrstnikom, ki so jim zamerili da so v nekem trenutku ravnali grobo. In lahko bi rekli, da je v našem vrtcu začela zares zmagovati ljubezen.. Otroci so postali bolj povezani, bolj radostni in začeli so se med seboj pogovarjati. Ob izbruhu jeze, so s podporo vzgojiteljic pravilno ravnali in s tem zaščitili sebe in ostale, ter se začeli učiti, kako v resnici priti do strpnega in ljubečega odnosa do sebe in do drug do drugega.