ODZIVI STARŠEV

“Letošnje leto je za naju z možem še posebej intenzivno, saj se na vsakem koraku soočava s tem, da je najina prva hči – Analie, že tako velika, da gre septembra že v prvi razred. Zato sva vsak dan znova še toliko bolj hvaležna, da sva ji dala največjo darilo in življenjsko popotnico v predšolskem obdobju ravno s tem, ko sva jo vpisala v Zasebni vrtec Viljem Julijan – s prekrasno vizijo, ki je “VREDEN SEM ŽE SAMO ZATO, KER OBSTAJAM”.

V vseh teh letih sva bila vedno znova ganjena, kako je v vsaki situaciji otrok na prvem mestu. In da je, ne glede na zahtevne vsakdanje rutinske obveznosti, na prvem mestu to, da v vsaki situaciji zmaga ljubezen.

Najina prva hči je bila s pričetkom obiskovanja vrtca zelo zadržana. Z nobenim otrokom se ni igrala. Veliko časa je bila tiho, ni se izražala, ampak je samo gledala in stala zraven vzgojiteljic. Ko sva kot starša to opazovala, sva bila v skrbeh kaj je z njo narobe, kje sva pri vzgoji napačno ravnala, kje sva naredila napako…. In ko sva to izrazila direktorici vrtca, ge. Kseniji Pečnik in vzgojiteljicam, sva dobila vso podporo in napotke, kako naj kot starša ravna v tej situaciji. Ker sva oba tudi slušatelja delavnice Avtoriteta z Ljubeznijo na Izobraževalnem centru Eksena, sva tudi na delavnici izrazila stisko in tudi tam dobila vso podporo in navodila, kako ravnati z najino hčerko. Analie se je čez čas začela spreminjati. Dobila je svojo prvo prijateljico, začela se je igrati z drugimi otroki. Ko pa sva videla, kako se je začela izražati, sva dobila solzne oči. Zelo sva bila hvaležna direktorici ge.Kseniji Pečnik in vsem vzgojiteljicam, za vsa navodila, kako naj kot starša ravnava v takšni situaciji in hodiva po poti ljubezni in da Analie v vrtcu nikoli ni dobila občutka, da je čudna, ali da je z njo kaj narobe, ampak je vedno bila sprejeta točno takšna kot je. Kljub temu pa se ji ni dajala potuha, ampak so jo vzgojiteljice vzpodbujale, da se izrazi, da se priključi igri,…

In sedaj, ko bo počasi za seboj zapustila eno lepo obdobje, je tako dobila najlepšo popotnico za osnovno šolo, da se bo upala izraziti, da bo zmogla navezati stike. To je zanjo resnično najlepše darilo za prehod v osnovno šolo.

Ko pa je Analie dobila sestrico, je bilo za njo to eno izmed najzahtevnejših obdobij. Kar čez noč ni bila več prva, mami je skoraj vso pozornost namenila dojenčici Flori in Analie je takoj imela občutek, da je druga in zatoje bila zavistna in ljubosumna. In brez takojšnje pomoči direktorice vrtca ge. Ksenije Pečnik in celostnega pregleda, za kaj in kako se naj z najinim otrokom ravna in jo vodi, nam ne bi danes uspelo to, da ima Analie danes svojo sestrico Floro zelo rada. Vsekakor so med njima še situacije, ampak vsako situacijo znamo rešiti in obe voditi po poti ljubezni, brez potuhe in smiljenja. In Analie si dovoli izraziti se, da je zavistna, ker ve, da za to, ker se bo izrazila ne bo slaba, da zato ne bo stigmatizirana, ali da bi za to bila popravljena v to: “To pa res ni lepo. Ne smeš biti zavistna, sestrico moraš imeti rada….”, ampak bo zaradi tega spet imela lepši odnos do sebe in do sestrice Flore. Tiste velike stiske, katero je Analie ob prihodu svoje sestrice imela, pa ni več. In s pomočjo direktorice ge.Ksenije Pečnik in vseh zaposlenih v vrtcu, se njena bolečina zdravi.

Seveda sva se odločila in tudi Floro vpisala v najboljši vrtec – Zasebni vrtec Viljem Julijan in tako sta obe sestrici še zadnjo leto skupaj. In ko vidiva, kako nežno Analie prime Floro za roko, ji pokaže nove stvari, jo kaj nauči, ko opazujeva, kako ljubeče ravna z njo, nama poje srce. In za to veva, da je to največje in najlepše darilo, katero sva lahko dala svojima otroka s tem, ko sva se odločila, da sva jih vpisala v Zasebni vrtec Viljem Julijan. In takšen pristop ni samo do najinih otrok, ampak do vseh otrok, ki so v tem vrtcu.

Hrati pa sva navdušena nad vsemi različnimi dejavnostmi, ki so v vrtcu: nad kuharskimi delavnicami, nad pripravo in pospravljanjem mize, nad tem, da se učijo kako sodelovati in prevzemati odgovornosti pri vsakodnevnih hišnih in gospodinjskih opravilih, kako posaditi zelenjavo, jo opazovati in negovati in kako jo skrbno pripraviti za kosilo. Nad različnimi ustvarjalnimi delavnicami, da razvijajo empatijo nad šibkejšimi, kot so otroci z redkimi boleznimi, da se izobražujejo o pomembnih slovenskih umetnikih, praznikih, praznujejo svoj rojstni dan v vrtcu in se učijo biti glavni takrat, ko ga imajo in se učijo stopiti nazaj in dati mesto drugemu otroku, kadar drugi otrok praznuje rojstni dan. Da imajo tako velike prostore, ločen jedilni prostor, zelo skrbno, raznoliko izbran jedilnik z zelo kvalitetnimi sestavinami obrokov, ki krepijo njihov imunski sistem.

Skratka, resnično sva ponosna starša obeh svojih deklic, ko vidiva, kako pomembna je vzgoja v predšolskem obdobju in ko vidiva, kako velika darila za življenje dobivata obe najini punci. Zato sva neskončo hvaležna, da obstaja tako varen in ljubeč vrtec – Zasebni vrtec Viljem Julijan.”

(Ati Damjan in mami Koni)