Eden najlepših dogodkov v našem vrtcu je gotovo praznovanje Tetke Jeseni – trenutek, ko se otroci, starši in stari starši povežejo v skupnem druženju.
Tistega meglenega jutra, smo se zbrali pred Kulturnim domom Šentjur. S pesmico smo se pozdravili, se nasmehnili drug drugemu in se skupaj podali iskat Tetko Jesen.
Ob poti so nas čakale naloge in tako so starši spoznali deklamacije in pesmice, ki jih prepevamo vsako dopoldne, ko so oni v službi.
Na vrhu hriba, kjer sonček zgodaj pokuka izza oblakov in vse diši po mokrem listju, smo vzgojiteljice pripravile športne igre. Starši so z nasmehi in pogumom ob glasnem navijanju svojih otrok, prislužili žetone in denarnice za jesensko tržnico.
In potem – kot bi se prikradla iz same mavrice – se je pojavila Tetka Jesen! Vsa v pisanih barvah, s čopičem v roki in klobukom, polnim listkov. “Ta zelen mi ni všeč,” je rekla s smehom. “Malo rumene dodam.” In res, z nekaj potezami čopiča so listi zažareli v vseh barvah jeseni.
S toplim glasom je pripovedovala o stričku Jesenku, ki neguje ranjeno srnico in ni mogel priti– zgodba, ki je ganila otroke in odrasle in vse opomnila kako pomembno je, da nam je mar drug za drugega in za živalce.
V trenutku tišine smo lahko slišali le ptičke, šelestenje listja in nežen glas Tetke Jeseni. Skozi zgodbico pa je bil z nami tudi striček Jesenko.
Zadišalo je po pečenem kostanju ter pečenih jabolkah in Tetka Jesen je otroke povabila na jesensko tržnico, kjer so otroci postali pravi mali prodajalci. Sijali so od ponosa in veselja, ker so ta dan preživeli z ljudmi, ki jih imajo najraje.
Vzgojiteljice smo se na dogodek dolgo pripravljale –pod skrbnim vodstvom direktorice vrtca ge. Ksenije Pečnik- saj smo želele, da otroci, starši in stari starši doživijo druženje kot nekaj lepega, nekaj kar bo v njihovih srcih ostalo za vedno.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Vzgojiteljice vrtca Viljem Julijan