V našem vrtcu skozi celo leto načrtujemo in izvajamo vsebine, kjer otroci spoznavajo in bogatijo znanja o naši domovini Sloveniji, njenih znamenitostih, kulturi, običajih in jeziku. Tako smo 21. maja obeležili Svetovni dan kulturne raznolikosti, saj se nam je v vrtcu pred kratkim pridružil deček, ki prihaja iz druge države. S sabo je prinesel drugo kulturo, zgodbe in jezik, ki ga naši otroci ne razumejo.
Ob sodelovanju z njegovimi starši, ki so skrbno predali zanimive informacije in pripravili slikovni material, je ob Svetovnem dnevu kulturne raznolikosti Jon dobil priložnost, da se otrokom na zanimiv način predstavi. Jon se uči slovensko, razume že kar dosti besed, saj se z njim pogovarjamo večinoma v slovenščini. Čisto pravilno je že z veseljem povedal, da ima nov nahrbtnik, tako da smo ga razumeli. Kadar pa ne razume, z nami komunicira angleško, česar se je naučil od sestrice, ki je v Črni gori obiskovala angleški vrtec.
Ta dan je bil njegov in vsi otroci so upoštevali, da je pomemben ter so mu dali mesto. Zapeli so mu pesmico Vrtec je en velik grad, ki jo je že pred leti napisala naša direktorica Ksenija. Jon je povedal, da Ksenijo pozna, ker jo večkrat vidi pred vrtcem in ob tem so se mu iskrice zasvetile v očeh. Na zemljevidu je otrokom pokazal, kje se je rodil in kje je živel do prihoda v Slovenijo. Zelo ponosno je pokazal fotografijo, kjer je s prijatelji oblečen v narodno nošo. Prinesel bi jo v vrtec pokazati, vendar jo ima na Kosovem. Z otroki smo nato skupaj izdelali plakat, na katerega je sedaj zelo ponosen. Spoznali smo njegovo družino, kraj kjer je živel in kako zelo dolga je pot do tja. Za Jona smo v vrtcu pripravili slikovne kartice z napisi v njegovem jeziku, ki jih lahko vedno uporabi in se preko njih obrne na nas, če česar ne ve.
Otroci so na vprašanje, kako bi na njegovem mestu v novi državi počutili povedali:
V.: “Ne bi se počutil fajn, ker ne bi poznal jezika”.
A.: “Jaz bi jokala, ker ne bi imela mamice in atija zraven”.
K.: “Neprijetno bi mi bilo”.
A.: “Z otroki se ne bi mogla pogovarjati, ker ne bi poznala jezika. Prijateljev ne bi imela in bi jokala”.
Otroci sedaj lažje razumejo Jona in njegovo stisko, ko včasih zjutraj joka ob prihodu v vrtec. Zato do njega večkrat sami pristopijo, da povabijo k igri ali pa ga samo … objamejo. Čeprav se z njim ne morejo pogovarjati kot z ostalimi otroki, ga razumejo. Med njimi je vsak dan večja povezanost in vsi se že veselimo, ko se bo Jon tekoče naučil slovensko in bo še ta prepreka med njimi preteklost.