Vabljeni k branju zapisa, ki ga je ob zaključku poklicne poti podala vzgojiteljica v Zasebnem vrtcu Viljem Julijan, ga. Karmen Čeh.
»Od kar pomnim, ko sem bila še otrok in kasneje najstnica, sem si najbolj želela le eno. To je, da bi bila vzgojiteljica. Temu sem sledila in to tudi postala.
Zmeraj, ko so bile z otroki situacije, sem se spraševala, zakaj je tako, kako ravnati, zakaj je otrok takšen, zakaj se tako obnaša? Mnogokrat nisem vedela odgovorov, me je pa zelo zanimalo. Tako sem nekega dne spoznala gospo Ksenijo Pečnik. Skozi njene seminarje, predavanja o tej tematiki, sem začela dobivati odgovore na prav vsa vprašanja. Delo z otroki je postalo še večji izziv, ki mi je bil zelo ljub. Znanje, ki sem ga pridobivala, sem začela uporabljati v praksi. Rezultati so bili neopisljivi. Nekdo bi lahko rekel: »Prelepo, da bi lahko bilo resnično.« Ampak je bilo. In za nič na svetu tudi dan danes ne bi zamenjala svojega poklica.
Kot vzgojiteljica v Zasebnem vrtcu Viljem Julijan sem žela sadove dolgoletnega vlaganja v odnose z otroki. Ni lepšega, kot takrat, ko začutiš, da te ima otrok rad. Ko ti to tudi pokaže. Ko te objame, četudi si pred tem bil strog. Ko se te razveseli, ko te vidi in priteče k tebi. Avtoriteta z ljubeznijo je biser v vrtcu Viljem Julijan. Skozi njo otroci občutijo varnost in ljubljenost. Direktorica vrtca, gospa Ksenija Pečnik, daje velik pomen poglabljanju v odnose. Med sodelavkami, do otrok, do staršev. Situacije se sproti razrešujejo, zato je vsak otrok, v vsakem trenutku, sprejet, razumljen in ljubljen.
Poslavljam se od svojega poklica, ki bo hkrati v mojem srcu ostal za zmeraj. Hvaležna sem, da sem lahko bila zaposlena v vrtcu Viljem Julijan. Da sem se lahko učila, kaj v resnici – v praksi – pomeni rek »Vreden sem že samo zato, ker obstajam« in kako skozi ljubeč pristop gospe Ajde Bezenšek, ki je vodila angleščino v vrtcu, lahko sledijo vsi otroci, od najmlajših do najstarejših.
Od otrok sem se ogromno naučila in hvaležna sem zanje. Otroci so moje življenje, moj navdih, moja ustvarjalnost in radost. V prelepem spominu mi bodo ostali prav vsi otroški objemi, vso njihovo izražanje hvaležnosti, zabavni trenutki, njihov smeh in jok. Hvala za prav vsakega.
Zahvala pa gre tudi sodelavkam – Nini, Tini, Kristini in Alijani. Med seboj smo krasno sodelovale z enim in edinim ciljem – da je otrok zmeraj na prvem mestu. Skupaj smo se borile, da so otroci v vrtcu resnično občutili varnost in vrednost. Vsak otrok je imel pri vsaki izmed nas posebno mesto, saj nam je bilo mar za prav vsakega. Skupaj smo doživele veliko zabavnih trenutkov in se, ne samo od otrok, ampak tudi druga od druge, veliko naučile.”